teksti    bibliografija    povezave    id
Ravnikar Edvard
Moderna galerija
Cankarjeva 15
Ljubljana
1939-1948
Tloris je zasnovan klasično, tripartitno. Vhod na štirih stebrih je poudarjen z baldahinom in stopniščem. Kamniti fasadni elementi so naglašeno strukturirani. Razstavni prostori so zenitalno osvetljeni. Razen posameznih detajlov je stavba dobro ohranjena. Ščitijo naj se objekt kot celota in detajli.
________________________________________________

prof.dr. Aleš Vodopivec
MODERNA GALERIJA

(tekst je bil objavljen v zborniku
20. stoletje : arhitektura od moderne do sodobne : vodnik po arhitekturi, Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2001)


Moderna galerija je od otvoritve leta 1948 dalje osrednje razstavišče za moderno likovno umetnost, obenem pa tudi muzej moderne umetnosti. Na pobudo dr. Izidorja Cankarja so njeno gradnjo izdatno podprli dediči industrijalca Dragotina Hribarja. Sprva je Cankar izdelavo načrtov zaupal Plečniku, vendar je po nesoglasju, ki je nastalo med njima glede razumevanja moderne umetnosti, povabil k delu arhitekta Edvarda Ravnikarja. Obenem je Cankar pripravil tudi program prostorov Moderne galerije, ki naj bi imela »tri glavne naloge in dele: dvorane za aktualne razstave, zbirko njemu tako dragih impresionistov in študijski center.«1

Zgradba Moderne galerije je pomenila v času gradnje v marsičem pionirsko delo. Bila je prvenec domače galerijske gradnje, v našem prostoru tudi novost glede tehnične ureditve, obenem pa eno zgodnjih Ravnikarjevih del, ki še kaže mnoge sorodnosti s Plečnikovo arhitekturo. Tako kot npr. Ravnikarjevo prvo samostojno delo - Kostnica padlih v 1. svetovni vojni na Žalah (1939). Moderno galerijo so začeli graditi že pred 2. svetovno vojno, dokončali pa so jo šele leta 1951. Prav daljši časovni razpon gradnje je botroval temu, da so na njej že vidni obrisi iskanja sinteze klasičnega in modernega, ki je tako značilno tudi za Ravnikarjevo kasnejše delo. To je na eni strani spoštovanje tradicije, kar je Ravnikar prevzel od Plečnika in na drugi strani revolucionarno mišljenje moderne umetnosti in arhitekture, s katerim se je prav v času po začetku gradnje Moderne galerije srečal v Le Corbusierjevem ateljeju, kjer je delal pet mesecev tik pred začetkom vojne.

Zgradba ima enostavno, geometrijsko pravilno in jasno arhitekturno zasnovo. Tloris je osno simetričen, čeprav so posamezne razstavne dvorane različnih velikosti, glede na zahteve naročnika. Celota je razdeljena v tri nivoje: razstavne dvorane so v pritličju, ki je dvignjen nad teren, da bi na ta način tudi klet dobila dnevno svetlobo, depoji z delavnicami so v kleti in administracija ter kabineti s knjižnico v nadstropju. Enakovredno obravnavanje posameznih umetniških del, ali raje umetnikov, je doseženo tako, da so vsi razstavni prostori enakovredni in v isti ravnini. V osi objekta je višja, osrednja dvorana, ki je bila zasnovana kot centralni vestibul, z obeh strani se ji priključujejo manjše razstavne dvorane. Takšna organizacija razstavnih prostorov omogoča dobro orientacijo obiskovalcem. Kompozicijska os zgradbe se nadaljuje izven objekta, na severni strani, ob začetku Plečnikove promenade, z glavnim preddverjem in vhodom, ki ga označuje visoko stebrišče z baldahinom, z nasprotne, južne strani pa z dolgima simetričnima rampama, ki sta namenjeni dostavi umetnin .

Umirjena in razpotegnjena ter povsem kompaktna stavba, se podreja klasični simetriji, ki je poudarjena z nadvišanim centralnim delom in vhodnim baldahinom. V prvotnih načrtih ima tudi fasadani plašč geometrijsko pravilno strukturo z izmenjajočimi širinami horizontalnih pasov. Kasnejša izvedba povsem svobodne in asimetrične kompozicije kamnite fasadne obloge pa nasprotno že kaže očitne znake prihajajočega modernizma. S kombinacijo reliefnih ter gladkih plošč različnih globin in tekstur je dobil zunanji ovoj zgradbe plastično dinamiko in globinsko razgibanost. Prehod od strogosti tradicionalnih pravil k svobodnejšim interpretacijam modernizma je opazen pri obravnavi vogala, kjer posamezne reliefne plošče posegajo v klasični red baze, pilastra in arhitrava. Tudi simetrično pouderjena kompozicija vhodne lope s stopniščem in širokim nastopnim podestom, je dobila v parkovni ureditvi preddverja elemente svobodnejše kompozicije, zlasti z asimetrično položenim plitkim bazenom. S kasnejšo odstranitvijo bazena je predprostor izgubil značilno modernistično eleganco dinamičnega ravnovesja.

Zgradba je ohranjena v prvotnem stanju. Manjše predelave v notranjosti niso ogrozile prvotnih arhitekturnih značilnosti in kvalitet. Dotrajali so posamezni fasadni elementi, kot npr. leseni okenski okvirji, vrata in ograje, kakor tudi strešna izolacija in zenitalna osvetlitev razstavnih dvoran. V kritičnem stanju sta predvsem rampi na južni strani stavbe. Instalacijska opremljenost objekta je zastarela. Obnovo je potrebno izvesti ob strogem spoštovanju izvirne arhitekturne zasnove in ohranitvi vseh značilnosti tako zunanjosti, kot notranjosti stavbe. Nedavna obnova stopnišča pred glavnim vhodom je le segment nujne rekonstrukcije celovite parkovne ureditve z vodnim zrcalom v širšem območju med zgradbo in tivolsko promenado.

1 Pogovor z Edvardom Ravnikarjem, Nova revija, IV, št. 35/36, Ljubljana 1985, str. 297-298



Literatura:
Edvard Ravnikar, Moderna galerija, Kronika slovenskih mest, letnik VII, štev. 2, Ljubljana 1940, str. 65 - 74
Fran Šijanec, Sodobna likovna umetnost, Založba obzorja, Maribor 1961, str. 476 -481
Peter Krečič, Edvard Ravnikar – arhitekt, urbanist, oblikovalec, teoretik, univerzitetni učitelj in publicist, katalog k razstavi Arhitekturnega muzeja, Ljubljana 1996, str. 8 - 65
Pogovor z Edvardom Ravnikarjem, Nova revija, IV, št. 35/36, Ljubljana 1985, str. 292-304
status: dediščina, spomenik lokalnega pomena, 
predlagan v strategiji RS za spomenik državnega pomena
status: dediščina, spomenik lokalnega pomena,
predlagan v strategiji RS za spomenik državnega pomena
 
Komentarji
Naslov:
Ime:
Email:
vpisite niz iz  stolpca
 
 
Možnost komentiranja je namenjena k zbiranju novih podatkov in spodbujanju javne debate o problematiki varovanja arhitekturne dediščine 20. stoletja. Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov strani.
Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
 
Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945-70,evidenca,valorizacija,slovenija,arhitektura,moderna arhitektura,povojna arhitektura,zgodovina,zgodovina arhitekture,slovenska arhitektura,1945,1970,trajekt,trajekt zavod za prostorsko kulturo ljubljana,Maruša Zorec,Nataša Koselj,Tina Gregorič