teksti    bibliografija    povezave    id
Bonča Miloš
Trgovska hiša v Šiški
Celovška 111
Ljubljana
1960-1964
Linearna zasnova trgovske hiše v Šiški je del širše urbanistične ureditve, ki danes ni več čitljiva. Zasnovana je kot dolg transparenten niz štirih lokalov v treh nivojih - kleti, pritličju in nadstropju.
Objekt je pomemben zaradi:
- širše urbanistične ureditve
- subtilne vertikalne in horizontalne členitve fasadnega plašča
- obdelave strehe oz. venca objekta.
Volumen objekta je izrazito linearne narave in sledi liniji Celovške ceste. S transparenco pritličja omogoča pretok prostora in poglede v zaledje "trga" pri kinu Šiška, ki je bil zasnovan kot eden od centrov vzdolž osi proti zahodu.
Vertikalno členitev stavbne fasade določajo stebri oz. pilastri. Mednje so vstavljene steklene vitrine, ki segajo v skrajno zunanjo linijo fasade. S takšno volumsko modulacijo in s štirimi vhodi je na členjeni fasadi ustvarjena še dodatna prostorska dinamika.
Venec ravne strehe objekta poudarja linearnost zasnove, formira uravnotežen zaključek vertikalne strukture in se na stranski fasadi konča tako, da lahko razberemo celoten prerez hiše.
Balkon na zahodni fasadi kot edina izjema enovite strukture povezuje objekt s prostorom trga za njim.
Dosledno so ločeni posamezni elementi kompozicije: vhodi, stebri - vertikale, predelne stene. Z veliko pozornostjo so oblikovani vsi detajli - zasteklitve v belih profilih z rjavim lesom, idr.
Posebna kvaliteta notranjega prostora so obešena konzolna krožna stopnišča, ki poudarjajo vertikalno programsko povezanost vseh treh etaž.
Stanje: je zelo ogroženo. Nekvalitetno je prenovljena polovica objekta - okenski profili so nadomeščeni z novimi, enotnimi, transparentno steklo z refleksnim, odstranjenih je dvoje stopnišč.
Varstveni režim: zamenjati bi bilo potrebno vse neuspešno prenovljene elemente in ohraniti še obstoječe - transparentno zasteklitev, strukturirane okenske profile, stopnišča in ostale naštete parametre.
status: dediščina,
predlagana v strategiji RS za spomenik državnega pomena
status: dediščina,
predlagana v strategiji RS za spomenik državnega pomena
 
Komentarji
Naslov:
Ime:
Email:
vpisite niz iz  stolpca
 
 
Mackon
grdobija, 26.07.2006, 13:21
Ta ogabna grdobija si zasluzi, da jo podrejo, ne pa da se zasciti kot spomenik drzavnega pomena
 
Tomaž Butina
Brez naslova, 30.09.2011, 12:43
Ta stavba je grda odkar vem zanjo, to je vsaj 30 let. Ne vem, kakšne kriterije uporabljate, vendar se z vami ne morem strinjati. To stavbo bi morali podreti in Ljubljana bi bila lepša.
Ta stavba ni arhitekturna dediščina.
 
Možnost komentiranja je namenjena k zbiranju novih podatkov in spodbujanju javne debate o problematiki varovanja arhitekturne dediščine 20. stoletja. Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov strani.
Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
 
Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945-70,evidenca,valorizacija,slovenija,arhitektura,moderna arhitektura,povojna arhitektura,zgodovina,zgodovina arhitekture,slovenska arhitektura,1945,1970,trajekt,trajekt zavod za prostorsko kulturo ljubljana,Maruša Zorec,Nataša Koselj,Tina Gregorič