teksti    bibliografija    povezave    id
Bitenc Anton
Bonča Miloš
Koželj Jože
Pibernik Anton
Ravnikar Edvard
Rihtar Franc
Sedej Vladislav
Trg republike
Trg republike
Ljubljana
1960-1980
Plečnikova nagrada 1975, Prešernova nagrada 1978
Projekt Trga republike je rezultat skoraj dvajsetletnega Ravnikarjevega študija tega mestnega predela in tako po obsegu kot po ambiciji predstavlja največjo monumentalno zasnovo v tem času. Navezava zahodnega dela Nunskega vrta z muzejskim parkom ter sittejevsko vključevanje pogledov v kompozicijo sta konstanti, ki sta prisotni v vseh Ravnikarjevih študijah. Prvotna zahteva, narediti monumentalni spomenik revoluciji, se je ob gospodarski reformi spremenila v bolj dinamično rešitev. Stolpnici so znižali in v pritličju aditivno razširili. Prvotno centralno zasnovan spomenik je dobil mesto na obrobju trga. V natečajnem projektu je fasadna obloga stolpnic trikotnega tlorisa oblikovana iz jeklenih nosilnih okvirov, na katere so pritrjeni lahki aluminijasti profili, v končni varianti pa drzno dežnikasto konstrukcijo stolpnic zakriva razkošna fasada iz tenko rezanih granitnih plošč, ki ob okenskih odprtinah tvorijo vertikalna senčila. Pozornost, ki je pri oblikovanju notranjosti objektov posvečena oblikovanju svetil, kljuk in drugim detajlom, ter skrbna kombinacija raznovrstnih oblog, spominjata na Plečnikov odnos do detajla.
Stavba veleblagovnice Maximarket razmejuje in hkrati povezuje dva trga: monumentalno zasnovano ploščad, namenjeno prireditvam, ki danes služi predvsem kot parkirišče, in prehoden, bolj intimno oblikovan Plečnikov trg na območju nekdanjega samostanskega dvorišča. Pri kompozicijski zasnovi gre Ravnikarju za to, da najde arhitekturni jezik, ki postane na psihološki ravni zelo diferenciran, bogat in vznemirljiv, saj negeometrična delitev urbanega prostora rešuje zasnovo pred izgubo avtentičnosti. Gre za socialno antropologijo prostora, kar je bilo v tistem času vodilo vseh naprednih arhitekturnih krogov v Evropi. Ravnikarju je uspelo z najrazličnejšimi prehodi, podhodi (nakupovalna ulica), vstopi in stopnišči, odprtimi pogledi na Grad in zvonik nunske cerkve razgibati kompozicijo in jo nevsiljivo povezati z že obstoječim okoljem (Plečnikova stavba na Šubičevi ulici in uršulinski samostan).
Kljub številnim sodelavcem gre pri Trgu republike za izrazito avtorsko poetiko prostora, je razvidno iz koncepta oblikovanja prostora, ki temelji na večkotniku. Arhitekt posveča pozornost oblikovanju strehe, "štrlečih vogalov" ter konzol, ki predstavljajo tako na Trgu kot tudi drugod leitmotiv Ravnikarjeve arhitekture. Na določenih objektih so že potekala vzdrževalna dela (menjava fasadnih granitnih plošč, nov vhod, sprememba notranje opreme). Kompleks naj se ščiti kot celota.
status: dediščina
status: dediščina
 
Komentarji
Naslov:
Ime:
Email:
vpisite niz iz  stolpca
 
 
Dario
Information on the repiblic square, 07.04.2016, 00:19
Hi, can you (ora anyone) tell me or give me a refference to the information about the quadrature of the Republic square in Ljubljana? Thank you!
 
Možnost komentiranja je namenjena k zbiranju novih podatkov in spodbujanju javne debate o problematiki varovanja arhitekturne dediščine 20. stoletja. Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov strani.
Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
 
Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945-70,evidenca,valorizacija,slovenija,arhitektura,moderna arhitektura,povojna arhitektura,zgodovina,zgodovina arhitekture,slovenska arhitektura,1945,1970,trajekt,trajekt zavod za prostorsko kulturo ljubljana,Maruša Zorec,Nataša Koselj,Tina Gregorič