Objekt je del nepopolno izvedene urbanistične ureditve kompleksa Astra, ki sledi osnovni urbanistični shemi vzdolžnih programskih in strukturnih pasov ureditve področja ob Dunajski.
Objekt je še posebno zanimiv z več vidikov:
- s tehničnega vidika kot primer kombinacije montažne skeletne armiranobetonske konstrukcije in uporabe prefabriciranega fasadnega elementa
- s funkcionalnega vidika kot jasno berljiv, ortogonalno zasnovan paviljonski objekt
- z arhitekturno zgodovinskega vidika kot klasični objekt vrha slovenske moderne arhitekture (60-ta leta), ki z inventivno uporabo prefabriciranega fasadnega elementa parafrazira klasične arhitekturne člene (ritem, venec, fasadni element, kletni pas) in tako negira manjvrednostno pojmovanje arhitekturnega prefabrikata.
Zasnova objekta temelji na treh vzdolžnih programskih pasovih. Vzdolžne ločnice med pasovi tvori raster armiranobetonskih stebrov, vgradnih lesenih omar in odprtin, dodatno pa ločnice poudarja še višinska razlika. Osrednji del z vidno stropno AB konstrukcijo in s posebnimi sistemi osvetljevanja (svetlobne reže in bazilikalna okna) ustvarja edinstveno atmosfero.
Ob osrednjem delu sta proti zahodu nanizana še dva vzdolžna pasova, proti vzhodu pa eden. Fasada je torej oblikovana z montažnimi prefabriciranimi elementi enake konstrukcije. Elementi sledijo enotni kompoziciji in različnim polnilom.
Stanje: zaradi uporabe cenenih gradbenih materialov za izdelavo fasadnih elementov, je danes fasada objekta v precej slabem stanju, kar pa je v nasprotju s popolnoma ohranjeno armiranobetonsko nosilno konstrukcijo. Osnovni koncept ločenosti med kvalitetno ohranjeno konstrukcijo in propadlimi fasadnimi polnili omogoča nezapleteno celovito obnovo.
Varstveni režim: objekt se varuje kot celota, brez dozidav dodatnih volumnov oz. odvzemanj od obstoječega arhitekturnega telesa. Velikega osrednjega dela brez vmesnih podpor se fiksno ne pregrajuje, v stranskih pasovih je možna nova organizacija manjših enot. Ohraniti je potrebno armiranobetonski skelet ter princip multiplikacije fasadnih členov in polnil v notranjosti objekta. Kompozicija znotraj fasadnih členov naj sledi prvotni (polno, zastekljeno, zračenje, nadsvetloba, dimenzije posamezni polj), z uporabo novih, kvalitetnejših in okolju prijaznih materialov. Vzpostavi naj se prvotni princip osvetljevanja. Obenem se objekt tudi dodatno potresno zavaruje z vstavljanjem posameznih nosilnih sten med omenjene stebre v vzdolžni smeri.
Objekt je primeren predvsem za potrebe javnih zavodov ali institucij, ki potrebujejo poleg majhnih enot tudi velik odprt prostor brez podpor, s posebno osvetlitvijo.
Marca 2000 je bil objekt brutalno porušen.