teksti    bibliografija    povezave    id
Ivanšek France
Ivanšek Majda
Stanovanjsko naselje Murgle
Pod hrasti, Pod brezami, Pod kostanji, Pod Jelšami
Ljubljana
1965-1971
Plečnikova nagrada 1974
Stanovanjsko naselje Murgle predstavlja v obravnavanem obdobju eno najkvalitetnejših in gotovo najbolj humano realizacijo modela stanovanjske soseske pri nas. Zaradi slabe nosilnosti barjanskih tal se projekt ni razvijal v višino, temveč v sistem nizko-goste zazidave. Vrstne hiše v Murglah so zato pritlične in nepodkletene, z gostoto poselitve 100 prebivalcev na hektar. Cestni sistem je omejen na minimum, tako da je celotno naselje organizirano v kareje po okoli 35 hiš z obodno cesto, do posameznih hiš pa od ceste vodijo le stanovanjske poti. Takšna prometna ureditev je zahtevala ločitev garaž od hiš. Stanovanjski kare je razdeljen v tri dele: hišo, atrij in pot. Naselje se je gradilo v štirih fazah, od katerih je imela vsaka svoja tehnološka, normativna, energetska in socialno-politična izhodišča. Oblikovno enotnost naselja, ki je nastajalo skoraj trideset let, je bilo mogoče zagotoviti samo s spoštovanjem nekaterih, že na začetku določenih, enotnih elementov oblikovanja. Oblikovanje posameznih hiš je zavestno enostavno in funkcionalno. Posebno skrbno je premišljena vizualna in funkcionalna zveza med notranjimi in zunanjimi prostori. Brezčasna poetika Murgel ima svoj izvor v globoko premišljeni urbanistični zasnovi, ki se s svojo osnovno cestno osjo in izhodiščem stranskih cest naslanja na avtohtono strukturo obstoječih barjanskih drevoredov (topoli) ob vodnih kanalih. Danes se v naselju kažejo tendence k preoblikovanju hiš, fasad, ograj, kar povzroča razkrajanje vizualne enotnosti naselja. Ohranja naj se predvsem osnovna ideja naselja, kjer vizualno ne čutimo arhitekture kot objekta ampak arhitekturo kot oblikovanje narave in prostora.
 
Komentarji
Naslov:
Ime:
Email:
vpisite niz iz  stolpca
 
 
Možnost komentiranja je namenjena k zbiranju novih podatkov in spodbujanju javne debate o problematiki varovanja arhitekturne dediščine 20. stoletja. Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov strani.
Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
 
Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945-70,evidenca,valorizacija,slovenija,arhitektura,moderna arhitektura,povojna arhitektura,zgodovina,zgodovina arhitekture,slovenska arhitektura,1945,1970,trajekt,trajekt zavod za prostorsko kulturo ljubljana,Maruša Zorec,Nataša Koselj,Tina Gregorič