teksti    bibliografija    povezave    id
Ravnikar Edvard
Trgovska hiša Globus
Koroška cesta 4
Kranj
1969-1972
Prvi objekt s cortensko fasado pri nas. Tloris je racionalno zasnovan, s parkirno hišo na strehi. Streha je lebdeča. V parterju je ustvarjen vtis nakupovalne ulice. Pretežno dobro ohranjen objekt. Ščiti naj se kot celota.
status: ni statusa
status: ni statusa
 
Komentarji
Naslov:
Ime:
Email:
vpisite niz iz  stolpca
 
 
drago
Brez naslova, 12.01.2009, 15:41
Globus ,hotel Creina in nova poslovna stavba ob gimnaziji je dokaz koliko je imela stroka zraven,ko so se umeščale v prostor.
 
Jure
GLOBUS - KONSTRUKT SIMBOLOV GORENJSKE PANOGE V ČASU SOCIALIZMA, 12.10.2013, 18:33
V času konstruktivizma je bila arhitektura odvisna od politične volje. Kranj, ki je kot sklop arhitekturnih obdobji katera se lepo prelivajo po svoji osi tečejo skozi mesto v nasprotni smeri s Kokro. Od romantike gotike, baroka, srednjega veka, klasicizma in prešernovih let k moderni in sodobni arhitekturi ki se konča v Šorlijevem naselju z sodobnim stanovanjskim naseljem in poslopjem Gorenjskih oblačil arhitekta Oblaka.

Ker je simbolistika časa v nastanku vsake arhitekturne zasnove objekta pogoj za formo inma tudi globus simbol gorenjske železarske dejavnosti. Tak kot je, je bil pokal in spomenik gorenjski predstolnici, saj ji je železarska industrija prinesla kruh in ldenar za ljudstvo. Neglede na to da so okusi različni, so še vedno na svetu romantične duše, ki jim je všeč klasika in fasade z ornamenti. Tudi tako razvajeni otroci kot je "Drago" , so bili lahko v svetu ponosni, da imajo v svojem mestu postavljen en lep spomenik ki je ponazarja življenje in delo v Sloveniji na gorenjskem. globus v svojem srcu, torej notranjščini pa jim je nudil lepše življenje jim dal hrano ter Gorenjskim prebivalcem takrat uresničeval željo po lepi obleki, obutvi, kozmetiki, knjigami in gramofonskimi ploščami svetovne glasbe, do lepega in modernega pohištva in parkirno hišo na strehi v 3. nadstropju. Nihče pa se nikoli ne vpraša kaj kot simbol predstavlja rjaveča kocka železa sredi gorenjske prestolnice. Kot da na gorenjskem sploh nikoli niso slišali za železarno. Globus tak kot je, naj se ohrani!
Delo našega največjega modernista, konstruktivista Edvarda Ravnikarja, ki sicer ni bil priljubljen v politiki socializma, pa bo lahko ostal v vzgled našim potomcem.

Jure Čadež
 
Anonimnez
Brez naslova, 09.03.2022, 13:24
Globus kot nekdanji ponos močnega, obrtnega in proizvodnega centra Gorenjske, je žalosten spomenik nekega časa, ki ga nismo znali nadaljevati. Danes niti približno ni več Kranj tisto kar je nekoč bil. Ni ne kulturološko, ne politično, ne gospodarsko središče Gorenjske. Žalostno da na tem mestu, kjer je bila predvidena avtobusna postaja, oziroma kolodvor, danes stoji Globus, saj kot mi je znano naj bi tam potekala tudi železniška proga, do česar pa žal ni prišlo. Creina kot taka je bila hendikepirana za žičnico, ki naj bi povezovala hotel na Šmarjetni gori in tako tvorila turistično celoto Kranja, kar je bilo resnično za tiste čase zelo napredno. Globus kot tak bi pa moral biti pomaknjen bolj v mestno jedro in bi danes veliko bolje prispeval k oživitvi in pestrosti starega mestnega jedra. Na žalost je šlo vse v krivo smer in namesto da bi imel Kranj častivredno in moderno avtobusno postajo in častivreden kolodvor, je za to oropan in prikrajšan in je pravzaprav skropucalo. Še danes je "začasna" avtobusna postaja, ki kazi izgled mesta. Mesto Kranj je izredno "zoprno" in "zakompleksano" s tega vidika, saj ni nikoli zaživelo kot mesto, ampak ima pridih neke zakotne vasi, ki je v nekem momentu »ekspolodirala« in dobila nekaj objektov , ki nebi smeli sploh tam biti.
Mesto kot mesto, če bi imelo pametne župane in pametno vodstvo, bi lahko veliko več ponujalo svojim vaščanom, pardon, meščanom ! V Kranju ni "plaže", čeprav lokacij za kaj takšnega je kar nekaj. V kranjskem središču oziroma starem mestnem jedru ni tako kot bi lahko bilo po vzoru Celovca, urejeno in lepo sprehajališče, da bi ti bil lahko užitek se sprehodit po mestu. Veliko podrtih in neurejenih starih stavb, zapuščenih objektov, ki so prepuščeni zobu časa... škoda, da je mesto, ki je v bistvu lahko lepo, pravzaprav v posmeh vsem nam. Imamo samo en bazen, bazenskega kompleksa kot ga poznajo v drugih mestih pa nimamo, Marsikaj nimamo ! Imamo pa Globus !
 
Možnost komentiranja je namenjena k zbiranju novih podatkov in spodbujanju javne debate o problematiki varovanja arhitekturne dediščine 20. stoletja. Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov strani.
Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
 
Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945-70,evidenca,valorizacija,slovenija,arhitektura,moderna arhitektura,povojna arhitektura,zgodovina,zgodovina arhitekture,slovenska arhitektura,1945,1970,trajekt,trajekt zavod za prostorsko kulturo ljubljana,Maruša Zorec,Nataša Koselj,Tina Gregorič