teksti    bibliografija    povezave    id
Kristl Stanko
Trgovsko-stanovanjski blok
Šaleška c. 19, Prešernova c. 10
Velenje
1960-1963
Nagrada Prešernovega sklada 1964
Objekt je umeščen vzporedno ob pomembni mestni vpadnici. Izrazita horizontalna zasnova in predprostor do ceste dodatno poudarjata urbani značaj okolja.
Zasnova objekta temelji na vertikalnem slojenju različnih celot: transparentno pritličje z betonskim stebriščem, visoka in jasno izraženo konstrukcijska betonska plošča, na kateri stoji kompakten štirinadstropen opečni volumen. Toga etažna betonska plošča omogoča spremembo principa konstrukcijskega sistema iz gobastih betonskih stebrov pritličja v klasično konstrukcijo nosilne fasade in zidov stanovanjskega volumna. Strukturo etažne plošče nakazujejo vidni prečni nosilci, ki se s celotnim prerezom prebijejo na fasado. Stanovanja so razvrščena okrog treh stopnišč na dvoriščni fasadi. Nosilna fasada in nosilni zidovi, ki potekajo vzdolžno po sredini objekta, določajo razvrstitev stanovanj in njihovo notranjo organizacijo.
Zasnova fasad je diametralno različna. Ulično fasado zaznamuje ritem vertikalnih okenskih pasov in opečnih pasov, ki jih zgoraj povezuje venec z odprtinami za zračenje strehe. Zadnja fasada je izrazito grafično obravnavana. Povezuje abstraktno kompozicijo različno velikih okenskih odprtin, zveznih vertikalnih pasov, plastično izmaknjenih, enostransko usmerjenih baywindows in prezračevalnih rež. Zaključka stavbe definirata para gobastih nosilcev, ki prosto stojita izven steklene opne.
Stanje: objekt je bil že delno obnovljen. Temni leseni okenski okvirji so bili zamenjani z belimi, plastičnimi. Vidni beton je prebarvan s sivo barvo. Na južni strani zasenčujejo pritličje kovinska lamelna senčila. Delitev trgovskega dela v več enot in uporaba zaves za zastriranje pogledov pomembno zmanjšuje osnovno pojavnost objekta. Klinker obloga postopoma odstopa in jo bo potrebno zamenjati.
Varstveni režim: objekt se varuje kot prostostoječa zaključena celota. Pritlični prostor se poskuša ohraniti transparenten in razmeroma nedeljen. Dozidava novih nadstreškov ni mogoča. Fasado se obnovi v skladu z obstoječimi materiali in barvami. Enake zahteve veljajo tudi za druga dva skoraj enaka trgovsko-stanovanjska objekta istega arhitekta, ki se od predstavljenega razlikujeta le po obdelavi fasade - klinker opeka je zamenjana s klasičnim ometom (Prešernova c. 10).

________________________________________________

Andrej Hrausky
TRGOVSKO-STANOVANJSKI BLOK

(tekst je bil objavljen v zborniku
20. stoletje : arhitektura od moderne do sodobne : vodnik po arhitekturi, Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2001)


Trgovsko stanovanjski blok v Velenju arhitekta Stanka Kristla predstavlja enega najbolj zglednih primerov tako imenovane Ljubljanske šole za arhitekturo. V zasnovi gre za nadaljevanje sorodnih rešitev iz Ljubljane, kjer sta bila med leti I956 in I959 zgrajena bloka na Taboru in Prulah. Med arhitektovimi stvaritvami je treba omeniti vsaj še osnovno šolo Franceta Prešerna v Kranju (1965 — 1968) in otroški vrtec Mladi rod v Ljubljani (1972). Če sta omenjena bloka v Ljubljani skromnejša po obdelavi in segajo stanovanja tudi v pritličje, je blok v Velenju že zaradi svoje urbanistične vloge obdelan bolj reprezentativno. Obložen je s klinkerjem, pritličje pa je namenjeno trgovskemu programu. Arhitekt je pritličje skoraj v celoti razbremenil in zgornja nadstropja dvignil na armirano betonsko plošco, ki jo nosijo gobasti stebri. S pomočjo najminimalnejše steklene opne, ki zapira trgovski program, je zagotovil dovolj transparentno pritličje, da občutimo Le Corbusierjev princip prostega pritlićja. K temu sta prvotno pripomogla tudi koncna para stebrov, ki sta stala pred stekleno fasado. Vmesna betonska plošca je kar zajetno debela, saj se v njej skeletna konstrukcija pritličja zamenja z opečno gradnjo v gornjih nadstropjih, hkrati pa po njej potekajo tuđi vsi dvižni instalacijski vodi. Tlorisi stanovanj so skrbno premišljeni in ekonomični ter omogočajo različne preureditve stanovanj. Arhitekt je pri večjih stanovanjih uporabil dve ločeni, včasih nepovezani predsobi, ki omogočata dosledno ločitev dnevnih in nočnih prostorov. Tudi rešitve drugih prostorov v bloku so preproste, vendar inovativne. Fasade so različno obdelane. Na glavni fasadi so dolgi navpični pasovi oken s steklenimi parapeti, na dvoriščni strani pa so polne ploskve ob stopniščih perforirane z različno velikimi okni in tuđi opečno mrežo, tako da hiša deluje kot sestavljenka grafičnih ploskev. Kuhinjska okna so izmaknjena v obliki sodobnih erkerjev, ki dodatno popestrijo fasado in se obračajo proti zahodu. Kot je značilno za Ravnikarjevo arhitekturo, gre tuđi tu za nenavadno sožitje sodobne in klasične arhitekture. Proporci, prosto pritličje na»pilotih«, ravna streha in grafična obdelava dvoriščne fasade kažejo na izvore v funkcionalisticčni arhitekturi. Hkrati pa ima stavba še vedno tripartitno zasnovo fasade z jasno označenim okrasnim strešnim vencem, ki ga poznamo s Plečnikove NUK in potem z Glanzove stavbe parlamenta. Spogledovanje s klasično arhitekturo je še bolj očitno pri prečnih nosilcih, ki predirajo fasado v pritličju, saj so neposredno izpeljani iz triglifov dorskega friza.
Objekt je precej dotrajan, saj obloga iz navadnih opečnih votlakov odpada. V preteklosti so zamenjali okenske okvire, ki so danes beli in vidni beton zaščitili z barvo. Na južni strani so v pritličju dodana senčila, na fasadi so se pojavile škatle klimatizatorjev. Nujno bi morali v čim večji meri ohraniti zamisel prostega in transparentnega pritličja, ki je danes z delitvijo lokalov in z zastiranjem izgubilo prvotni značaj. Tudi okviri bele barve so spremenili prvotno barvno kombinacijo med vidno opeko in naravnim lesom.
status: dediščina,
predlagan v strategiji RS za spomenik državnega pomena
status: dediščina,
predlagan v strategiji RS za spomenik državnega pomena
 
Komentarji
Naslov:
Ime:
Email:
vpisite niz iz  stolpca
 
 
Možnost komentiranja je namenjena k zbiranju novih podatkov in spodbujanju javne debate o problematiki varovanja arhitekturne dediščine 20. stoletja. Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov strani.
Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
 
Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945-70,evidenca,valorizacija,slovenija,arhitektura,moderna arhitektura,povojna arhitektura,zgodovina,zgodovina arhitekture,slovenska arhitektura,1945,1970,trajekt,trajekt zavod za prostorsko kulturo ljubljana,Maruša Zorec,Nataša Koselj,Tina Gregorič